Zavod Emma v partnerstvu z Zavodom Krog in lokalno organizacijo Development Action without Border – Naba, so s konferenco o nasilju po spletu zaključili projekt »Za njeno prihodnost – ozaveščanje proti otroškim porokam med begunci v Libanonu«, ki ga financira Ministrstvo za zunanje zadeve.

Na konferenci o spletnem nasilju, s katero se je zaključila tudi dvomesečna ozaveščevalska akcija »Zavajajoči ekran« o spletnem nasilju, je sodelovalo okoli 150 udeležencev in udeleženk, med njimi predstavniki poslancev v libanonskem parlamentu, predstavniki sodstva, nevladnih mednarodnih in lokalnih organizacij, predstavnik oddelka za boj proti spletnemu kriminalu, aktivisti in sodelujoči v projektu.

Občinstvo je v vnaprej pripravljenem posnetku nagovorila tudi posebna predstavnica generalnega sekretarja Združenih Narodov za zaščito otrok pred nasiljem dr. Maalla Mjid (https://youtu.be/Y5peKSU3tPw), ki je pozdravila raziskavo o spletnem nasilju, pripravljeno v okviru dvo-mesečne ozaveščevalske akcije, in poudarila, da bo rezultate in priporočila le-te vključila v poročilo o nasilju nad otroki, ki ga bo leta 2023 predstavila Svetu ZN za človekove pravice.

Poleg tega so mladi, sodelujoči v projektu, nastopili s kratko predstavo, katere cilj je bil ozaveščanje o nevarnostih spletnega nasilja, ostali govorniki pa so poudarili, da se je spletno nasilje, katerega žrtve so tako moški kot ženske in otroci ter vse starostne skupine, predvsem v času Covid-19 zelo povečalo, zato je še posebej pomembno ozaveščanje o obstoječi zakonodaji in prijavi primerov spletnega nasilja.

Na konferenci je ena od deklet, sodelujočih v projektu, predstavila tudi glavne zaključke raziskave, ki je nastala na podlagi pogovorov v fokusnih skupinah in rezultatov vprašalnikov, na katere je odgovorilo okoli 600 mladih. Pripravljena študija je pokazala, da večina mladih redno uporablja družbene medije, med njimi jih 40 odstotkov na družbenih medijih objavlja tudi svoje fotografije in širi osebne informacije. 60 odstotkov vprašanih je že bilo izpostavljenih nasilju po spletu, pri čemer so omenili obrekovanje, klevetanje, poniževanje, grožnje in spolno nadlegovanje. 40 odstotkov tistih, ki so bili izpostavljeni nasilju, zaradi tega trpi različne posledice, kot so strah, zaskrbljenost, izolacija, umik, ipd. Kljub temu 85 odstotkov vprašanih ni vedelo, na koga se lahko obrnejo, če so izpostavljeni nasilju po spletu.

Na podlagi izsledkov raziskave so bila pripravljena tudi priporočila, kot so opolnomočenje in ozaveščanje otrok in mladine ter njihovih staršev o varni rabi interneta, izobraževanje staršev, kako spremljati otroke in mlade ter njihovo obnašanje ter kako ukrepati, ko so izpostavljeni elektronskemu nasilju, ozaveščanje otrok, mladine in staršev o načinu prijavljanja spletnega nasilja pristojnim oblastem, zagotavljanje pravne podpore ter psihosocialne podpore otrokom, mladostnikom in staršem, prizadetim zaradi elektronskega nasilja.

Poudarili so tudi pomen sprejetja zakona o spletnem nasilju in strožje kazni ter sprejetje nacionalne strategije za boj proti spletnemu nasilju, vključno z izobraževanji (predavanja v šolah in na univerzah), izdelavo promocijskega materiala, več medijske pozornosti temu problemu itd. Poleg tega so poudarili tudi pomen rednega objavljanja statističnih podatkov o spletnem nasilju in opozarjanja o razširjenosti spletnega nasilja prek medijev in spletnih strani na družbenih omrežij v okviru notranjega ministrstva.

V okviru projekta, ki je potekal skoraj tri leta, so sicer potekale različne aktivnosti psihosocialne podpore in aktivnosti za zaščito ter promocijo pravic žensk in otrok v Libanonu. Na začetku projekta je bila oblikovana in usposobljena skupina deklet, žensk in moških, ki so tekom projekta izvajali izobraževalne delavnice za vrstnike o enakosti spolov, o pomenu izobraževanja deklet, o načrtovanju družine, o reproduktivnemu zdravju itd. Največ poudarka je na ozaveščanju o negativnih posledicah otroških in zgodnjih porok, h katerim se velikokrat zatečejo starši, ki težko zagotovijo hrano in druge vire preživetja za svoje otroke. Na delavnicah je sodelovalo več kot 1200 žensk, tisoč deklet in tisoč moških.

O nasilju po spolu se je izobraževalo tudi voditelje v skupnosti in odločevalce. Več kot 300 jih je sodelovalo na delavnicah, ki so se dotikale različnih vrst nasilja, otroške poroke, konvencije CEDAW, pogovarjali pa so se tudi o njihovi vlogi pri preprečevanju nasilja po spolu.

Strokovno osebje projekta je tekom projekta številnim ženskam in dekletom nudilo tudi psihosocialno podporo, ginekološko oskrbo in nasvete pri načrtovanju družine, v času epidemije Covid-19 pa se je del sredstev projekta porabilo tudi za nakup hrane za najbolj ranljive.